Continued" />
V sredini novembra je na Poljskem v Bydgoszczu potekal filmski festival Camerimage, ki sta se ga udeležila tudi naša člana Darko Herič in Simon Gosnik. Festival je največji in najbolj prepoznaven festival posvečen umetnosti filmske fotografije, ki vsako leto privabi številne direktorje fotografije in študente kamere iz celega sveta. V sedmih dneh se je poleg vseh projekcij filmov zvrstilo še ogromno predavanj in delavnic, ki jih vodijo največja imena filmske fotografije.
Rachel Morrison je vodila pogovor na temo življenskega stila filmskih snemalcev, kjer je bila predstavljena tudi nedavna raziskava federacije Imago o delovnih in življenskih pogojih v tem poslu. Ta je razkrila ogromno tegob tega poklica, tako na področju avtorskih pravic, zdravstva, delovnih pogojev ter skrbi za mirno starost in upokojitev. Večina direktorjev fotografije se sooča z neurejenimi delovnimi pogoji in pogodbami. Slaba polovica nima zagotovljene varne starosti. Prisotnih je veliko ločitev saj poklic dostikrat postavi zakon na kocko.
Ed Lachman in Chris Doyle sta imela po drugi, bolj prijetni strani, dvodnevno predavanje, ki je na zabaven način zbralo njune misli o bistvu filmske fotografije. S tem je publika dobila edinstven vplogled v razmišljanje in življenje direktorja fotografije, saj sta poleg ankdot iz filmskih setov veliko govorila tudi o zasebnem življenju in odnosih.
Vittorio Storaro je v sodelovanju z Robom Hummlom predstavil prihodnost trajnega arhiviranja filmov in izpostavil problematičnost digitalnega hranjenja. Trenutna tehnologija, je izpostavil Storaro, ne omogoča dolgotrajnega hranjenja na digitalnem mediju. Življenska doba gibljivih slik je tako ob okvarah diskov in menjavah formatov precej krajša od desetletja. Predlagan sistem DOTS (Digital Optical Technology System) naj bi hranil digitalne podatke vsaj stoletje. Na žalost pa je sistem predrag za široko uporabo, tako da ga trenutno uporabljajo samo največji studiji.
Obisk takega festivala bi nedvomno moral biti pomemben del rasti vsakega snemalca saj je izmenjava znanja in idej z največjimi mojstri filmske fotografije neprecenljiva in prav gotovo razsvetljujoča. Neprecenljiv je tudi neposreden stik z najnovejšo tehniko, v tako imenovanem “Playground-u”, kjer so lahko udeleženci praktično preizkusili vse novosti na področju kamer, scenske tehnike in luči.
Na festivalu je bil prisotna tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), saj se je poleg udeležbe petih študentov zvrstil tudi pregled najboljših kratkih študijskih filmov in seminar “Framing in cinematography”, ki ga je vodil profesor Igor Koršič. – Simon Gosnik –